V nedeljo zjutraj smo se jaz, Denis, Tjaša Kolar (PD TAM) in Aleksander Krajnc (AO LJ Matica) iz Logarske doline odpravili proti vznožju Turske gore. Namenili smo se plezat Belo piramido s Tschadovo smerjo (III/II, 500m). Smer v spodnjem delu sledi logičnem prehodu in je orientacijsko nezahtevna. V nedeljo so bile razmere za plezat odlične, torej smo kar hitro napredovali. Zataknilo se je, ko smo prišli na odprto snežišče Tschadove smeri, kajti zaradi goste megle nismo videli stene v ozadju kjer je prečka. Zaradi tega smo desno zavili že pri spodnji steni. Ampak smo to potem dokaj hitro ugotovili in se vrnili nazaj ter nadaljevali v pravi smeri. Preko prečke smo se varovali (je dobro opremljena). Od prečke naprej se naklonina zmanjša in lahko ponovno precej hitro napreduješ. Sestopili smo čez Turški žleb. V nedeljo so bile razmere za plezat odlične (razen megle), kar se je poznalo tudi po številu alpinistov, ki so plezali nad Logarsko dolino.
Včeraj sva se z Denisom zgodaj zjutraj odpravila proti parkirišču pri Belopeških jezerih. Sprehodila sva se po dolini Plazje proti slapu Damoklejev Meč (IV/5). Ne pravijo zastonj, da se splača pristopati s smučmi. ampak na najino srečo je bila podlaga dovolj trda, da tudi peš ni bilo težav. V slapu je bila poleg naju še ena naveza iz Ljubljane, ampak je plezala pred nama tako, da si nismo bili napoti. Razmere v slapu so bile dobre, ledu je v vseh raztežajih dovolj. Edini na trenutke moteč faktor včeraj je bil, da je v spodnjih treh raztežajih po nama vseskozi naletaval prš, ki se je sipal iz stene ob kateri poteka slap. Po težavnosti izstopata predvsem prvi in četrti (oz. peti) raztežaj, ki sta precej bolj strma kot ostali. Stojišča so navrtana, kar potem s pridom uporabiš za spust po vrvi.
