Prvi dan v novem letu sem se zopet odpravil v Makekovo Kočno z namenom, da preplezam eno izmed dveh smeri, ki sva ju v soboto opazovala z Rokom. Soplezalec me je pustil na cedilu (to seveda ni bil Rok), zato sem se odločil za Desni žleb v Kokrski Kočni. Hitro sem bil na Podnih in preko Prodov na začetku smeri. Snega je malo, pa še tistega, ki je bil je odnesel plaz. V začetku je bilo nekaj gaženja po napihanem snegu, a tam spodaj še ni bilo nevarno. Nad prvim skokom pa je postalo imenitno trdo. Ko sem dosegel žleb sem preplezal slab raztežaj in ugotovil, da so razmere slabše kot je izgledalo od spodaj. Premalo snega, po skalah požled, vmes pa nevaren napihan sneg. Za solista le malo preveč tvegano. Zato sem sestopil do snežišč in tik ob skalah po večinoma trdem snegu prečil proti smeri Carmen ter se tako izognil vsem napihanim mestom. Izstopni žleb v Carmen pa je bil imenitno narejen in malo čez poldne sem dosegel sončen, a hudo vetroven SZ greben Kočne.

Sestopil sem kar po smeri vzpona, le da nisem prečil snežišč ampak sem jo ubral naravnost navzdol po žlebovih in grebenih. Po dobri tretjini sestopa sem  na začetku plitkega žleba takoj ob obremenitvi sprožil manjšo kložo , ki mi je nato do trde podlage pometla cel žleb do pasu rušja. Kako prav sem se odločil, da nisem rinil naprej po Desnem žlebu. Še malo sem se spustil med rušjem, nato pa v višini vstopa prečil levo v redek gozd in po njem sestopil v dolino.

Kateri Carmen so Branko, Davorin in Samo februarja 1980 leta namenili to smer ne vem, a včeraj mi je ponudila možnost uživaškega plezanja v 450 m visoki steni.

Cigi

Jezerska in Kokrska Kočna. Desni žleb se lepo vidi na desni tretjini slike.
Škofova kapa in Kup Kočne
Še malo pa bom preko SZ grebena pogledal proti južni steni
Kočni s poti proti domu

Priporočene objave

5.431 Comments

  1. Dan pred vzponom smo prišli zvečer do protokolarnega objekta(nekakšna brunarica,ki menda spada Brdu,ne vem če še sploh stoji.) v Makekovi Kočni.Na njihovem “dvorišču” smo si postavili mini šotor ,domače izdelave, v katerem smo malo zadremali.Zjutraj pa smo se odpravili pod steno in izplezali Carmen. Ime smeri se prebere kot je napisana ,z velikim C.Dobila pa jo je po miški iz ene pesmi od Andreja Šifrerja, Moje miške, ali nekaj podobnega, najlepši od mišk je bilo ime Carmen.(bila je seveda bela ! ).Po vzponu je bilo nekaj Mariborskih ponovitev ,pa kar precej zbadanja ,češ tu se mi po riti vozimo dol.Potem pa je prišlo do tragedije ,mislim ,da se je mlad Jezerjan pri setopu smrtno ponesrečil.

    Pozdrav Davorin

    • Meni osebno je smer zelo simpatična. Primerna je za tečajnike in pripravnike, v takih razmerah kot so bile tokrat obvezno navezane ter romantične alpiniste in alpiniste mojih let. Upam, da jih bodo “ritovozači” dočakali aktivno. Gotovo jo bom v podobnih razmerah še kdaj ponovil. Dobra je tudi kombinacija z vzponom po Desnem žlebu in sestopom po Carmen.
      Sestop po tako trdem snegu, kot je bil v torek pa zahteva tudi kar nekaj previdnosti, še posebej v izstoopnem žlebu, kjer sem sestopal večinoma v plezalni pozi, se pravi “ritensko”. Ni ga korenjaka, ki bi se v takih razmerah tam dol peljal po riti:).

      Kakorkoli, lepa tura ki še več velja ob tvoji zanimivi informaciji.

      lp, Cigi


Objavi komentar