V četrtek (22.8.2020 sva z Miho (APD Kozjak) plezala Cozzolinovo zajedo (VI/V, 800m) v Malem Koritniškem Mangartu. Večer prej sva se sprehodila do Stare planine, od koder ostane le slaba ura dostopa. Prve 3 raztežaje sva splezala nenavezana, nato pa težavnost ne popušča praktično do vrha. Petice (in občasno kakšna šestica) so res tiste taprave, hribovske. Skala je večinoma zelo dobra, varovanje je možno skoraj povsod urediti na frende in jebice, klinov pa se tudi najde nekaj (v zgornji polovici približno 1-2 na raztežaj).
Ker nisva bila ravno hitra sva izplezala po temi, kar ob nezadostni pripravi na turo pripomoglo k celonočnemu iskanju Trbiškega bivaka, ki sva ga končno našla ko se je že zdanilo (mogoče bo komu pomagalo – ko se končajo jeklenice na vzhodnem grebenu in zmanjka možicev je potrebno sestopiti po grapi navzdol). Sestop po uradno zaprti Poti življenja je brez posebnosti, na sredini se najde tudi voda, ki sva je bila v tistem trenutku še bolj vesela kot piva na planini 🙂
Začetni raztežaji so bili še rahlo mokri Vrhunska skala Kamin v katerem sem se še kot drugi pošteno nagaral “Boleč razkorak” kot je opisano v vodničku Zadnja strma zajeda in zadnji sončni žarki
