Včeraj, na zadnji junijski dan sva s Primožem splezala Direktno v Špiku. Za smer sva z obvozom vstopa (zaradi snega) potrebovala dobrih 7 ur in posledično sestopala v največji vročini. Skala je že v spodnjem delu solidna, v zajedi pa skoraj odlična (meni osebno bistveno boljša kot npr. v Kovinarski v V. Mojstrovki ki sva jo s Tjašo plezala 1 teden prej).

Včeraj (8.6.) sva s Tjašo plezala smer Geršak Grčar v Vežici. Malo daljši dostop očitno uspešno rešuje težave z gnečo, tako da sva ta dan imela smer (pa tudi steno) samo zase. Kar se tiče same smeri, pa so Miheličevi hvalospevi za spremembo upravičeni.

*Pot čez Presedljaj je verjetno najhitrejši sestop, če jo dovolj hitro najdeš med borovci 🙂

V ponedeljek popoldan smo se z Žigom Gosarjem, Blažem Karnerjem in Aleksandrom Krajncem (vsi AO LJ Matica) odpravili proti Dolomitom z upanjem na dobre razmere. Prespali smo pod prelazom Sella in se zbudili na obetavnih -12°C. Po hitrem zajtrku in krajši vožnji do izhodišča smo nadaljevali z ne najkrajšim dostopom ki nas je pripeljal pod izbrani smeri – z Žigom sva plezala Mistico (4/IV, M, A0), ki je bila z izjemo težjega raztežaja odlično narejena. Smer vsekakor priporočam ker gre za odlično plezarijo v fenomenalnem ambientu ki izstopi skoraj direktno na vrh Innerkoflerturma (3081m). Sestopa se z abzajli, sidrišč je dovolj, le njihova zanesljivost je občasno vprašljiva.

V sredo smo se odpravili plezat slapove nad Colfoscom. Dostop je skoraj frikovski (cca. 45min), ledu pa tudi bilo dovolj.

Za noč s srede na četrtek je bil napovedan sneg, ki ga je bilo približno toliko kot so napovedali – 2cm, kar bi skoraj bilo dovolj da bi z avtom brez verig obupali že pri vožnji proti izhodišču za Cimo di Coldai :). Plezali smo Paperogo (WI3+, 170m) ki je bila bolj tolažilna nagrada ker je v sosednji smeri precej teklo pa še mudilo se nam je domov.

Zadnje čase sicer plezam precej manj kot bi si želel, občasno pa le najdem čas. No, baje sem postal tudi alpinist, tako da moram še marsikomu dati za pivo:)

Včeraj(30.9.) pa sva se z Aleksandrom (AO LJ Matica) podala pod južno steno Skute. Plezala sva Golo sonce, ki ponuja fenomanalno plezarijo in vsekakor upraviči relativno dolg dostop. Piko na i dodajo še poletne temperature (celo v kratkih rokavih je na trenutke pretoplo) in šalčast detajl za katerega se je izkazalo da je najverjetneje del smeri pod Stolpom, tako da sva VII- raztežaj očitno uspela zgrešiti. Sva pa vsekakor našla raztežaj nad detajlom, ki je res eden lepših kar sem jih do zdaj plezal.

Ker se približuje Mastn grif, forma je pa bolj slaba, sva šla včeraj s Tjašo(PD TAM) trenirat v Skalaško smer z Ladjo (V+/IV, 1000m) 🙂 . Pot iz Vrat pripelje prav do vstopa (ne tista čez Prag iz Miheliča), nadaljevanje pa je tudi precej logično. Ladja je res fenomenalna – strma in šalčasta. Ko sva izplezala naju je na srečo pričakal velik oblak, ki je zakrival sonce, ohladiti pa naju ni hotel. Na sestopu sva se še malo čudila Hrvatom ki so za sestop izbrali Plemenice, glede na njihovo suverenost pa bi bil vzpon na Peco mnogo boljša izbira.

V soboto sva s Tjašo(AO TAM) plezala v Mrzli gori. Ker je stena delovala precej mokro sva za začetek izbrala Avrikelj, nato pa sva se opogumila še za Direktno. Strah pred mokroto je bil odveč, vsa težja mesta so na srečo bila suha, pa tudi skala je tako dobra da drži tudi mokra(meni osebno pakleniške kvalitete, pri čemer verjetno pomaga da letos nisem bil v Pakli). Sestopila sva z abzajli, dovolj je enojna vrv, ker so sidrišča navrtana na slabih 30m.

Včeraj (v nedeljo) sem bil ponovno nad Okrešljem, tokrat na drugi strani krnice – v Mali Rinki. Z Aleksandrom (AO LJ Matica) sva plezala Direktno smer, ki poteka precej naravnost čez severno steno. Plezanje je večinoma precej lepo, tako da bi si zaslužila več obiska. Ocenjena je sicer enako kot Vzhodna, ampak bi si nekateri raztežaji trojke vsekakor zaslužili vsaj kakšen plus več. Nekaj klinov se najde na ključnih mestih, sicer pa so prijatelji zelo uporabni.

P.S.: Sestop skozi Turski žleb gre brez zimske opreme, ravno priporočal ga pa nebi 😀

Ko človek hodi v službo je pač potrebno izkoristiti tudi vikende z ne najbolj obetavno vremensko napovedjo. Tako sva se v soboto s Simonom (APD Kozjak) odpravila plezat smer Češnovar Srakar (V+) v Koglu. Spodnji del smeri je bil moker, kar je predvsem posledica skromne težavnosti, tako da nama ni delalo težav. Zgornji del je bil na srečo suh, pa tudi plezati je bilo treba malo bolj intenzivno 🙂 Pod steno sva se vrnila kar z abzajli (sidrišča so navrtana), dež pa naju je ujel šele na sestopu.

V nedeljo pa smo se s Tjašo (PD TAM) in Alešom odpravili plezat v Peco. Vreme je bilo še za odtenek slabše kot dan prej, ampak kjer je volja tam je pot. Vstopili smo v Koroško smer, nadaljevali pa pomotoma po Članski. Na mokrem detajlu čisto na koncu smeri (prosto VI) smo vsi malo pokompletkali, Alešu pa je uspelo celo izpuliti edini klin (je pa ostala poč za frende).

Skratka super vikend ki ga je bilo vredno izkoristiti.