Danes zjutraj sva se z Gašperjem pognala v osrednji del Kozje peči (1314 m) z namenom, da preplezava novo smer. Pa nama plezanje po tej drnasti steni, ki nudi bolj malo možnosti za nameščanje varovanja ni kaj prida steklo, vsaj meni ne.  Zlezla sva malo več kot en raztežaj, pustila štant in klin nad njim pripravljen za prihodnjič ter abzjlala pod steno.

Gašperju se je mudilo na piknik gimnazijskih sošolcev, zato sem ga potegnil v Črno. V res lepem dnevu sem zavrnil Zdenčevo povabilo na kofe  in se vrnil pod steno. V skrajnem D delu sem zlezel greben (III, večinoma II, 175 m).

Vstopil sem za podpornim stebrom na desni strani stene po strmi drnasti in z drevjem porasli gredi ki zgoraj preide v grapo in po 8o m dosegel rob. Tu sem zavil L na greben, ki postaja vedno bolj skalnat in prijeten za plezanje ter se držal njegovega raza vse do vrha – nič L ali D, točno po razu.

Izmeril sem tudi višino Kozlovega stebra – 160 m. Sva kar dobro ocenila z Niko.

Med sestopom sem si zopet ogledoval monolitne gladke in nerazčlenjene plati v levem delu stene. Bog ve, ali se sploh dajo preplezati. Po moji presoji zelo malo verjetno. Pajki pa tudi frikoti še niso. Če pa slučajno že, bi bile ocene težavnosti gotovo vrtoglave. Toliko se pa že vidi.

Lp Cigi

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar