Za mnogo starih alpinistov velja misel Vladka Fajgelja ki pravi:” Težavnostna lestvica ne sme biti merilo vrednosti, ampak le težavnosti; alpinizem ne vrednoti dejanj po težavnosti, ampak po doživetju.” Danes se s to mislijo gotovo ne strinjajo mnogi, a stari pravoverni in romantični alpinisti smo med dostopi, plezanjem in sestopi poleg oprimkov in stopov pozorni tudi na druge lepote gorskega sveta. In med njimi mora biti tudi gorsko cvetje.
Doma imam ogromno diapozitivov o gorskih rožcah, današnje slike pa sem izbral iz nekega starega priročnika. Kdor želi dobiti naslednji sistem za vpenjanje bo moral poleg tega, katera rožca je na sliki napisati tudi, kje raste. Izbral sem samo take, ki jih pozoren obiskovalec Raduhe ne more spregledati. Torej je treba lokacijo rastišča določiti na naši Raduhi. Vse lahko najdemo na poti pod steno Male Raduhe ali v njej, eno pa samo po vrhu Raduhe. Tam, kjer je letos hodil in plezal Blaž, so se mu prav ponujale, zato vsaj zanj, odgovor bržkone ne bo težak. Od štirih rožic je treba pravilno poimenovati in navesti rastišče vsaj za tri – in sistem za vpenjanje bo romal v nahrbtnik enega izmed vas.
V pomoč naj povem, da sem jih razvrstil po vrsti tako, kot jih lahko opazujemo na poti od Grohota do vrha Raduhe. Mislim, da bo to koristna informacija.
Pa prijeten vikend ob obujanju spominov na prelepe gorske rože.
Cigi
5.431 Responses
ko se o rožah pravhamo, smo pa dčve na riži:)
pač probava bom:
prva: repičasta preobjeda
druga: gorski mak
tretja: nimam pojma- našva sm nek sinjezeleni kamnokreč ?? se nekot ujema, recimo:)
Četrta: planinsko sončece
aja- kje? rapičasta preobjeda- nad grs kočo, travnik, mak- nad meliščem pa ob steni, ta bele rožice vidiš v steni, sončece, planinski popon pa ob ruševjo, ob vrhu stene??
js kr neki ugibam… lpo bodte:)
Nika jutro,
si kr blizu kompleta, ampak odgovor moraš še malo popraviti. Prva je preobjeda, samo ne repičasta; drugi je mak – res raste v gorah, ampak zato se ne imenuje gorski; tudi tretja je kamnokreč, pa spet ne sinjezeleni; četrta pa je sončece, pravilno imenovano gorsko – ampak to ti priznam. Rastišča si pa prav navedla – bravo dekle. Ali morda veš za kako tipično smerco, v kateri je značilno okolje za rast … kamnokreča.
Torej, da ti bo na občnem zboru v nahrbtnik padel nov sistem, moraš dopolniti imena vsaj še dveh rožic. To pa najbrž ne bo težko.
Prva je turska preobjeda, mak pa je retijski?
Kamnokreča ne najdem nikjer.
Bo prav?
Odgovor naj bi bil približno tak.
Preden sem se pognala po strmini proti steni Male raduhe, sem nad GRS bajto občudovala Tursko preobjedo (ki jo lahko najdeš tudi proti vrhu Raduhe in Laneža). Že malo prepotena sem na melišču proti Durcam zagledala Kernerjev mak, ki razvija cvet za cvetom celo poletje (tudi pod Lanežem in v Veliki Raduhi). Med plezanjem Kamina pri Durcah sem poleg oprimkov in stopov napela oči in opazovala trdoživi Kamni kamnokreč, ki ljubi vlažno in senčno skalo (najdeš ga tudi drugje). Ko sem spravila plezalno opremo v nahrbtnik, sem se odpravila še do Školčkijeve spominske table in na poti me je grelo Gorsko sončece (tudi na Lanežu).
Torej, rastišča približno prav, rožce tudi. Razlika med retijskim in kernerjevim je, je pa v glavnem mak. Za kamni kamnokreč boš pa vedela sedaj. In ker si se potrudila ti brez pomisleka priznam pravilne odgovore. Nagradica, pa kot že veš – na občnem zboru.
Lepo se imej, Cigi