Po tistih malih oprimkih v Snorkyu sva si z Zdravčem zaželela bolj konkretnih grifov, zato sva se včeraj zgodaj zjutraj odepljala proti Gradiški turi. V Ljubljani se nama je pridružila še moja bodoča poklicna kolegica, absolventka psihologije Ana.

Ob našem prihodu so stene nad Gradiščem samevale kljub 8. plezalnemu vikendu Tura 2013. Tega smo bili seveda veseli. Nič drugače ni bilo ob našem odhodu zgodaj popoldne. Le levo od Stebra sta v vročini telovadila dva frikota.

Najprej smo se namenili preko Stebra in bili ob izbranem načinu plezanja in varovanja hitro čez. Na vrhu nas je našlo sonce in postalo je peklensko vroče. A da bi se tako daleč pripeljali le za eno lepo smerco, bi bilo pa le malo preveč potratno. Zato smo si izbrali še kombinacijo Veselega Matička spodaj in izredno lepo plezanje po plateh v zgornjem delu Makabija.

Ko sem vlekel raztežaj čez te uživaške plati me je zvok telefona opozoril na prispelo sporočilo. Na štantu sem videl, da mi ga je poslal Jurij iz Irana. “Danes ob 12h bili na vrhu, zvečer se vračamo v  Teheran. Smo OK. Lep pozdrav, Jurij”. Seveda je čestitka romala nazaj v Iran. Več o vzponu na 5671 m visoki Damavand pa Jurij sam po vrnitvi.

Lepo se imejte, Cigi

Ana v Stebru, Zdravč tik za njo
Zdravč prav tam
Na drugem štantu
Ana izpenja vmesno varovanje
Čakanje na plac na tretjem štantu
Dedija
Zadnji cug v Stebru
Plezanje je varno in lepo
Na vrhu plati v Makabiju. Zaraščenost je le navidezna. Plezaš po čisti skali in res lepih platah
Ko smo pod Stebrom pospravljali nahrbtnike nas je pozdravil tale Primorec

Priporočene objave

5.431 Comments

    • Z Zdravčo sma resno vzeva Greganovo pripombo na občnem zboru o dekletih – in evo rezultata. Zdaj pa mladinci še kaj prispevite 🙂


Objavi komentar