Greda v Amfiteatru

Nisem štehal Jocine njive v najinem javorskem amfiteatru, ampak sem plezal tisto v naslovu omenjeno smerco (III/II, 170 m).

V nasprotju z dogovori in pričakovanji, sem se v današnje jutro prebudil v vlogi solista. Zato sem se – v svojih odločitvah neodvisen, ob petih zjutraj od Bukovnika pognal proti Veliki Raduhi.

Ob opazovanju spretnega gamsa so me v Amfiteatru Velike Raduhe  zvonovi iz solčavske fare, ki so vabili k maši, spomnili, da je ura 7. zjutraj.

Nikamor se mi ni mudilo, a že pred osmo sem si na vrhu Raduhe zadovoljen privoščil nekaj puhov tistega sivo – modrikastega dima, za katerega še danes ne vem,  ali se ga bi res rad znebil, ali je to samo moderno ….

Med sestopom po zavarovani sem srečal kar nekaj zaspancev. Najprej Gašperja in Rajkota, namenjena v dve smeri v Srednji Raduhi, nato Franca (AK Ravne) s soplezalcem, na planini Grohot štiri Ravenčane (med katerimi me je Špilč malo tolažil zaradi moje današnje solistične vloge), še nižje pa največji današnji zaspanki, našo Niko in Jerco (AAO).

Pa nobenemu zaspancu s soplezalcem nisem zavidal. Jim je tudi sedaj, ko to pišem, zagotovo presneto vroče.

Pa drugič –  morda s soplezalcem !?

Cigi