Zdenč se je danes “moral” udeležiti delovne akcije na bajti GRS pod Raduho, Mihaela pa je ocenila, da je zanjo Grintovec trenutno še prehud zalogaj, zato sem se ob 5. zjutraj proti Jezerskemu odpeljal sam.
Plezalni del sem začel po zavarovani poti na Mlinarsko sedlo, nato sem zavil po Grintovčevi polici proti vstopu v smer Saar-Satter, po kateri sem dosegel prodnato Streho Grintovca. Na vrhu sem bil prej, kot sem načrtoval. Da ne bi bil prezgodaj doma sem preko Dolške škrbine pogledal še na Jezersko Kočno.
Pod vstopom na zavarovano pot na Mlinarsko sedlo je še kar dosti snega, zato bi bil cepin zelo dobrodošel. Jaz sem na srečo imel vsaj kladivo s podaljškom v kratek okel. Ko se bova Grintovca lotila z Mihaelo, zanesljivo vzamem s sabo cepin in plezalno vrv. Trdega snežišča je tam okrog 20 m. Ravno dovolj, da se ob morebitnem zdrsu lahko kar pošteno poškoduješ.
Dan se je začel z meglo in končal s soncem na nebu in v mojem srcu. Vmes pa je preteklo kar dosti ur.
Igor
