Repost
Že neki časa smo se menili za reprizo majskega tabora na Peci, ki je bil super fajn (in super moker).
Fantje iz AK Črna na Koroškem so meli ta vikend dežuranje na GRS bajti pod Raduho, pa so povabl mal hengat. Ker naj bi nad bajto tičale hude smerce (in celo poke za džemat), neposredno ob bajti balvani, v gozdu pa gobe, je bil odziv na povabilo, kakopak, no-brainer.
V petek je nebo jokalo, zato so se fantje lotil kopanja strelovoda, saj naj ta, ki ga majo “ne bi bil ok”. 
V takem vremenu itak nimaš delat druzga kot to, nabirat gobe, velik jest in še več pit, pa igrat Enko pozno v noč.
V soboto se nam je nasmehno sonce in cajt je bil da se gre končno preverit koroške stene. Suhe plate (v smeri Plate 
) so vabile že od daleč. Matr so ble hude, če bi ble še malčk daljše. Tud balvane pod steno morm pohvalt, čeprov velik časa za to glih ni blo.
“Pivo in roštilj” popoldan se je hitro prevesil v večer, ta pa v noč, ta pa v jutro. Za nedeljo so bli plani prejšnji dan še ultra ambiciozni, zjutraj kljub močni jutranji kavi pa bistveno manj 
..jah kaj češ, “varnost je pač prva”, pa drugič “sej stena bo tam” – večna tolažba.
Namesto ta ambicioznih težjih, se je šlo pogledat v tanarbul znane klasike male Raduhe, ena naveza je šla pa v srednjo. Pa je blo prav luštno. 
Tko smo izpolnl kvoto plezanja, da nav slabe vesti ob preseženi kvoti zaužite hrane, popite pijače in skajenih čikov. 
Vsaj za nas, ki nismo kopali strelovoda.
Mina Kržišnik (Bricalp)
Dodatek: Kljub veliko ‘odpovedim zaradi slabe vremenske napovedi’ na mail neformalno druženje je vreme zdržalo.
