Po septembrski Paklenici sem že počasi zaključeval skalno sezono, a se je vreme tako popravilo, da niti v severnih stenah ne nohta, na soncu pa je kar malo prevroče.
Tako sva se z Gašperjem v četrtek odpravila v Raduho, da sem še jaz splezal veliko klasiko-Platke. Plezala sva originalno varianto, vstopni del se mi ni zdel tako slab kot ga opisuje Mihelič. Smer je res lepa in jo priporočam tudi tistim, ki jim(nam) Raduha ni ravno najbližje. V planu je bila še Zagorčeva, a sva jo zaradi mojih popoldanskih obveznosti morala preložiti.
V petek po Ježovi službi sva se dobila v Mežici in odpravila pod južno steno Pece. Tam je imel Andrej že nagledano linijo, ki nama jo je uspelo splezati ravno do sončnega zahoda. Smer sva poimenovala Ponoreli svet(VI, 170m), kaj več bo pa Jež povedal:)
Ker sva z Andrejem oba imela prosto soboto, sva se odločila da jo čimbolje izkoristiva. Odločila sva se za Grmadniško smer(VI/V, 350m) v Mali Rinki. Previsna zajeda v prvem raztežaju naju je spravila na delovno temperaturo, nadaljevanje pa je potekalo precej tekoče. Po treh urah sva že stala na vrhu, zadovoljna s splezano smerjo. Toplo priporočam:)
Popoldan sem pobral Gašperja, odpravila sva se proti Vratom. Po približno dveh urah vožnje in kazni za prevožen stop znak sva že maširala proti bivaku pod Luknjo. Tam sta že bila dva jeseničana, tako da sva šla spat malo kasneje kot sva pričakovala. Zjutraj sva se ob sončnem vzhodu že prebijala proti Steni, dostop od bivaka pa se ni izkazal za tako ugodnega kot sem pričakoval. Ker nama je uspelo kar konkretno zgrešiti vstop, sva po kakih dveh urah prečenja in nekaj najdenih klinih s prusikom, raje sestopila, ker nama je bilo jasno da sva prepozna za tako dolgo smer. Pa drugič:)
PS: Sicer pa so bile temperature prav poletne.
Danes dopoldan pa sva se s Simonom(AO APD Kozjak) odpravila v Klemenčo peč, kjer sva splezala Cvetočo(6a+, 100m) in Frikota(6a+, 120m). Če sem zjutraj pri avtu že oblačil puhico, so mi bili čez par ur še kratki rokavi preveč.
Ponoreli svet
Grmadniška(V+ zajeda)
