Za razliko od pisca prejšnje novice se mi je letos šele prvič uspelo spraviti do Pakle. Za soplezalca sem si izboril člana prvega sosednjega kluba “AK Ravne”, najbrž najmlajšega in najs….ne ne to drugo ne drži 🙂 . Skratka Andrej doživlja svojo drugo plezalsko pomlad, kar dokazuje z rednim plezalskim udejstvovanjem. Glede na to, da je pred dobrim tednom v plezališču preplezal svojo prvo 7a, sva se odločila za Šubaro direkt. Čudovita klasika nama je postregla s konkretno telovadbo.
V nedeljo pa sva z najmlajšim od najbolj plezalse družine na koroškem – Grego Vezonik vstopila v smer Gaz (7b, 350m). Kot, da je to edina 7b v steni, sta se trdo za nama zapodila gorenjska gamsa, Urban Ažman in Nejc Marčič. Kljub prigovarjanju, da naj gresta naprej se Urban ni želel vriniti naprej, vendar ga je moje prigovarjanje naposled le prisililo. Bolj sproščena, da naju nihče ne priganja sva se posvetila smeri. Čudovita linija, vse od vstopa do vrha ponuja naporno plezanje. Najtežji raztežaj, ki poteka po vršnjem delu levega rebra značilnega klina in prečka Spiderja, je Vezi kot prvi splezal na pogled in s tem uspešno zaključil svojo prvo več raztežajno smer. Ostal nama je še en 6a+ radiator raztežaj. Na vrhu sta naju nasmejana počaka Urban in Nejc. Veseli nad uspešnim vzponom smo sestopili.
Brez kančka dvoma lahko trdim, da imamo na koroškem zelo perspektivnega 15 letnega plezalca Grego Vezonika, pred katerim je pestra in zelo uspešna pot!
Poleg Gregija bi jes posebi čestitu tut Andreju, ki vedno bolj pogosto dokazuje, da “Where there’s a Will there’s a Way” ima svojo vsebino in pomen, ne glede na starost knjige, po kateri so ga Britanci prevzeli ali starost akterjev 🙂 konkretnega alpinističnega dejanja.
In da bodo ta frišni in malo manj frišni člani kluba vedeli, od kje je ta “volja in pot”, še malo zgodovine. 1855 leta sta E.S. Kennedy in C. Hudson izdala knjigo, v kateri sta opisala prvi uradni vzpon na Mont Blanc du Tacul, in to brez vodnika. Naslov te knjige so nato za svoje geslo ob ustanovitvi prvega alpinističnega kluba na svetu, British Alpin Cluba, ustanovljenega 22.12.1857, prevzeli za svoje vodilo.
This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.
Strictly Necessary Cookies
Strictly Necessary Cookie should be enabled at all times so that we can save your preferences for cookie settings.
If you disable this cookie, we will not be able to save your preferences. This means that every time you visit this website you will need to enable or disable cookies again.
3rd Party Cookies
This website uses Google Analytics to collect anonymous information such as the number of visitors to the site, and the most popular pages.
Keeping this cookie enabled helps us to improve our website.
Please enable Strictly Necessary Cookies first so that we can save your preferences!
5.431 Comments
Pobi čestitke. Še posebi pa Gregiju za konkretn vzpon.
Poleg Gregija bi jes posebi čestitu tut Andreju, ki vedno bolj pogosto dokazuje, da “Where there’s a Will there’s a Way” ima svojo vsebino in pomen, ne glede na starost knjige, po kateri so ga Britanci prevzeli ali starost akterjev 🙂 konkretnega alpinističnega dejanja.
In da bodo ta frišni in malo manj frišni člani kluba vedeli, od kje je ta “volja in pot”, še malo zgodovine. 1855 leta sta E.S. Kennedy in C. Hudson izdala knjigo, v kateri sta opisala prvi uradni vzpon na Mont Blanc du Tacul, in to brez vodnika. Naslov te knjige so nato za svoje geslo ob ustanovitvi prvega alpinističnega kluba na svetu, British Alpin Cluba, ustanovljenega 22.12.1857, prevzeli za svoje vodilo.