Prvemu pomladnemu dnevu primerno sem danes plezal po sončnem in toplem Desnem grebenu Kozje peči v zatrepu doline Bistre (III/II, 175 m).
Prvotno sem nameraval z Andrejem poizkusiti z novo linijo nad dolino Ravenske Kočne, pa sem zaradi slabih razmer to idejo opustil. Pomislil sem, da bi zaradi sonca morda utegnile biti razmere boljše v Mali Rinki. Giš mi je povedal, da tudi tam ni kaj prida. Potem pa grem uživat na sonce, sem se odločil.
Avto sem pustil pri kmetu Ratihu. Od tu naprej pozimi ceste ne plužijo, mestoma pa je bilo še kar dosti snega. Kozja peč je kopna, med dostopom in sestopom pa se razmočenemu snegu nisem izognil. Lepi jeglič, ki ga je greben poln, se še ni razcvetel. Samo plezanje zaradi izjemno krušljive skale zahteva kar nekaj previdnosti, a če si vzameš čas, je vseeno lepo.
Lani sem vse vstope v smeri označil, da jih morebitni obiskovalci zaradi nepreglednosti v gozdu pod steno ne bi preveč iskali. Kolikor vem, pa sem bil z mojimi soplezalci doslej edini obiskovalec te alpinistično nepomembne stene.
Za mano je kratka, a prijetna tura.
Igor
5.431 Responses
Andrej mi je na fb sporočil, da je lani z Urošem ponovil Gašperjevo poč. Tega sem seveda vesel. 🙂