“Kk ji boma dava pa ime. Ne vem, ka ti prajiš ? Sm mislu kr Steber Kozje peči al pa Kozlov steber. Bol fajn je Kozlov steber” na svoj simpatičen način, ki se mu ne moreš upreti, reče Nika.
Ko sva tam malo pred 11 uro dopoldne stala na Račevi puši in gledala ostenje Kozje peči, ni bilo videti nič kaj obetavno. Zato sva se na oglede pod steno podala kar brez opreme v prepričanju, da tako ne bova lezla. Toda od blizu je stena zgledala precej bol simpatično, zato sva se spustila do avta in se vrnila z opremo.
Letos, menda še spomladi, mi je sliko Kozje peči poslala Katja in me vprašala, če vem, katera stena je to, kot nekakšen test mojega poznavanja manj znanih koroških sten. Seveda sem vedel in dogovorila sva se, da bova pozno jeseni poskušala kaj splezati. Pa se bistriška kneginja nekam izmika drugemu koncu moje vrvi. Mi je pa prižgala zeleno luč, tako da je bil vzpon opravljen povsem v skaldu z mojimi moralnimi načeli.
Po tem sem se menil z Rokom, ki mi jo je ta vikend podurhal na Primorsko na pršut, vino in …..?
No, in nazadnje sva se včeraj po praktičnem delu tečaja prve pomoči (ki ga je zelo zanimivo in predvsem uporabno predstavil Bojan Gorjanc) dogovorila z Niko (Skudnik, ker imamo dve).
KOZJA PEČ – J stena
Začela sva na desni strani strani najvišjega in markantnega osrednjega stebra, nadaljevala pa po levi. Plezanje večinoma poteka po strmem in ponekod precej sitnem skrotastem svetu. V smeri sta ostala dva klina. Ocena: V/II-IV+, dolžina 205 m, višino sva pa ocenila, ker mi je na višinomeru crknila baterija (cca. 150m). Bova točno izmerila drugič, ko bova v desnem delu stene zlezla zelo lepo in gladko črno zajedo levo od črnih napuščev in plati, ki so tudi vredni obiska.
1R: vstopila sva po desni plati kratke zajedice (IV+, 4m – desno je precej lažje) in nadaljevala po skrotastem žlebu (II/III) pod črno in rahlo previsno zajedo. 50 m, k na varovališču.
2R: v stiku ploskev zajedo reže zelo ozek kamin, po katerem je gvozdenje neprijetno in kar naporno . Malo močnejši plezalec tu nima kaj iskati. 12 m po kaminu na raz stebra (IV +) in naravnost navzgor po žlebu (II/III) do debelega macesna. 20m
3R: diagonalno proti levi okrog roba (II/III) in po kratki zajedi (-IV) do varovališča pri majhni smreki. 50m
4R: levo po polički 5m (profilni k) in naravnost navzgor pod izstopno zajedo. Po zajedi kakih 15m do konca (V, tu sva počistila vso varovanje), desno čez gladko plat in čez raz stebra do drevesa. 55m
5R: naravnost po razu (II/III) še 30m točno na vrh Kozje peči
Kot da ne bi bile dovolj že mavrične jesenske barve in prijetna družba (uradno še) tečajnice Nike, naju je med plezanjem sem in tja ogrelo tudi sonce. Glede na vremensko napoved pravo razkošje. Prva sva preplezala steno Kozje peči, ki ponuja še nekaj možnosti. V plateh v levem delu pa bi ob primerni opremljenosti lahko bila prijazna tudi športnim plezalcem.
Se vidimo v Pakli. Dotlej pa bodite fajn.
Nika in Igor
Dodajam še slikco kozjega pastirja s kučmo, ki naju je nemo opazoval med plezanjem tistega vražje ozkega kamina.
