Včerajšnji načrt je bil danes zame le prevelik zalogaj.
Zgodaj zjutraj sem pri Bukovcu srečal dve simpatični sodelavki in eno lepotičko.
Po Hojnikovi poti sem se pognal proti Lanežu, se na vrh spravil po Šolski (vstop za solista kar zahteven), sestopil pod Našo grapo in jo v drugem cugu pretaknil v Greben šepavega gamsa, dol po Butalski (mojdun, je tisti vstopni – sestopni cug, ki je pozimi zasut kar luftik zalogajček) in grta po Pavliju Pasterke v vrhu Durce.
Sledile naj bi še tri smeri v Mali in Srednji Raduhi (logistika je bila v nulo), a me je desno koleno vendarle spomnilo, da si moram v mojih letih postaviti tudi kako omejitev.
A take, ki bi mi z mojim dragim Jurijem naslednji četrtek v Steni preprečila opraviti vsega spoštovanja vreden velik vzpon, ne vidim.
Cigi
