Včeraj sem si zaželel opraviti nočni vzpon preko Veternih polic v Mali Raduhi (IV/II-III, 185 m) in prav imenitno bi se mi zdelo, če bi takrat tudi snežilo.  A Zdravču ideja ni bila preveč pri srcu. Noč le ima svojo moč in ker je Zdravč moral danes v Ljubljano, sem se na turo odpravil zjutraj kar sam. Na plezarijo sem včeraj s stavkom Jutri dopoldne pa v brege, al rajš na kavč ? povabil kar vse člane kluba, a so se vsi odločili za kavč. To v našem klubu ni  kaj novega. Zapravzaprav je že ustaljena praksa, še posebej ob podobnem vremenu, kot je danes. Da pa kdo tega stavka ne bi razumel kot povabila na plezanje pa tudi ne verjamem. Kakorkoli že, odzval se ni nihče.

Z mojim kanarčkom sem se po zasneženi cesti zjutraj komaj prebil do Bukovca, kjer sva z Vilkom strokovno ugotovila, da je snega okrog 10 cm in da so gume na mojem avtu še kar dobre.

Pred vstopom sem si tako kot ponavadi privoščil žgalno daritev v obliki tobačne palčke znamke Benson&Hedges, na katero me je letos poleti opozoril Rok. Vstopni kamin sem nato naskočil kar brez derez, a ni šlo. Je bilo le preveč spolzko. S starimi derezami na nogah in staro bajlo v eni roki (novejše orodje seveda šparam za prave zimske ture) sem preostanek smeri nato splezal brez posebnih težav. Malo sem motovilil le še čez tisti zadnji skok, kjer se priključi Mihova. Razmere res niso bile posebej dobre, a tudi v takih se je treba vedno znova preizkusiti, kot že mnogokrat doslej. Še posebej sem užival v zadnjem delu smeri ko je precej močna vejavica z babjim pšenom igrala meni tako simpatćno melodijo po soft shell jakni. Res sem rad v takih razmerah v steni kadar se vanje načrtno podam in so predvidljive. Od veselja mi je bilo prav toplo pri srcu in z nasmehom na ustnicah sem premagoval zadnje metre. Bilo pa je večkrat že tudi drugače in vsaj enkrat sem celo kožo odnesel z veliko sreče. Ko te presenetijo vremenski preobrati so take in podobne izkušnje zelo dragocene.

Še spolzek sestop in poln lepih doživetij sem se za kosilo pridružil mojim trem gracijam (četrta se je basala v Ljubljani) in libeliškemu Gašperju.

Zdravč pa mi je ostal dolžan eno nočno zimsko turo. Tega seveda ne pozabim ! Zdravč, kar pripravi se ! Morda usekava po kakem slapu. Tega pa res še nisem plezal ponoči.  Recimo, vsaj senca Aljaževega plezanja v norveških jamah !

Igor

001

006

007

008

012

013

014

016

018

Priporočene objave

5.431 Comments


Objavi komentar