Vreme se je končno toliko poklopilo, da so tudi v naši bližnji in daljni okolici slapovi zaledeneli. Plezanje v bližnjih (domačih) je večinoma ogrožala velika nevarnost plazov, zaradi tega sem v navezi z različnimi soplezalci preveril stanje v sosednji Avstriji in Italiji. Led je bil v vseh slapovih ‘steklen’.
V torek 22.01. smo se v Maltatal podali Tanja Šumnik, Dani Vezonik, Peter Vujovič (vsi AK Ravne) in jaz. Z mojo Tanjo sva se podala poravnati račune iz Mittlerer Maralmfalla (WI 4, 90°/ 60°- 85°, 180m). Pred dvemi leti namvreč z Blažem Penecem nisva preplezala izstopne sveče, saj ni bila dovolj dobro narejena. Sveča je bila tokrat super narejena, je bila pa na vrhu zelo slabo povezana. Dani in Peter sta zlezla Aluhol.
V sredo 23.01. sva se z Grego Lačnom prav tako podala v Maltatal. Preplezala sva Wintasun (WI 4+, 90° / 60 – 85°, 160m) in Gamseck (WI 4, 85°/55°- 85°).
V četrtek 24.01. sva se z mojim letošnjim standardnim soplezalcem Igorjem Radovičem kljub začetnim načrtom plezanja v Maltatalu zapeljala v Seebachtal in zlezla Luggebach (WI 5, 90°/55° – 80°, 100m).
Po dnevu pavze smo se 26.01. za konec plezalnega udejstvovanja v 4. tednu odpravili v dolino Sappada Andrej Gardišnik (AK Ravne), Grega Lačen, Igor Radovič in jaz. Preplezali smo Carpe Diem (WI 4, 90°/ 70°- 85°, 450m).
Uresničil sem nekaj manj od načrtovanega, vendar sem kljub vsemu zelo zadovoljen z bero slapov. Žal pa se nisem uspel niti enkrat navezati s prvotno načrtovanim soplezalcem. To morama čimprej popraviti.
Rok Barbič
