Ob pogledu na vremensko napoved sva se z Miho (APD Kozjak) hitro dogovorila za obisk Dolomitov, ki je bil v planu že celo poletje. Za soboto(19.9.2020) sva izbrala ultra klasiko – Don Kihot v Marmoladi (750m, VI, A0). Ker sva o dostopu prebrala le del ki pravi 1h hoje od koče sva vstala ob relativno udobni uri, kar naju je kasneje kaznovalo s hojo v dolino namesto vožnje z gondolo. Naslednjič vsekakor spim v koči do katere je ca. 1,5h hoje.

O sami smeri težko napišem kaj novega, lahko pa vsekakor potrdim da je vredna obiska. Izstopata 2 raztežaja (poč ki bi naj bila detajl in zajeda nad njo, ki jo je verjetno lažje obvoziti po levi) v katerih sva oba preizkusila zanesljivost klinov, Miha celo dinamično 🙂 ). Na vrhu sva se znašla v dobrih 7 urah, odabzajlala na ledenik in za 10 minut zamudila zadnjo gondolo v dolino.

Tako sva prihranila vsak po 11€ in dobila možnost uporabe znanja za katerega sem bil prepričan da je neuporabno – spust na ledeno gobo. Ko se je podlaga spremenila iz snežne v ledno je bila to precej varnejša opcija od dričanja v dostopnih čevljih.

Na sedlo Fedaia sva prišla še po svetlem ter se že sprijaznila s hojo do izhodišča ker sva oba nesposobna za štopanje. No, očitno sva izgledala dovolj utrujeno da sva se zasmilila italijanskemu paru ki naju je dostavil nazaj do avta. Zvečer sva se odpeljala na prelaz Sella, ki ga Mihelič opisuje kot raj za plezalske poležuhe za kar se je tudi izkazal.

Splezala sva smer Kasnapoff, po Tinetovo “Raz tančic Selle” (250m, Mihelič V-, internet V+) v 2. stolpu. Plezanje je res vrhunsko – strmo, kompaktno in šalce do komolca. Zaradi napovedanih neviht se za drugo smer nisva odločila in tako prišla domov v zgodnjih večernih urah.

Priporočene objave

1 Komentarjev


Objavi komentar