Matkov kot

Rokovega klica v četrtek sem bil zelo vesel in v nekaj sekundah sva se dogovorila za sobotno plezarijo. Tako sva se včeraj oba prvič podala v Matkov kot. Najprej sva preplezala Fakina (WI 4+, III-, 200 m), nato pa sva napadla še Fakinof (WI 5, 140 m; na sliki). Občasno je malo zapihalo, led pa je bil glede na nizke temperature proti pričakovanju kar dober. Le v Fakinofu bi si mestoma želela malo debelejšega. Lepo plezanje je oba napolnilo z zadovoljstvom.

A to zadovoljstvo je bilo hitro pozabljeno, ko sva na poti iz Solčave proti bukovskemu sedlu obtičala v snežnem zametu. V vetru in strupenem mrazu sva vsa tresoča montirala verige, dokler nama ni odpovedal kaveljček na eni. Ni nama preostalo drugega, kot da sva poklicala Bukovnikovega Vilkota, ki naju je potegnil na sedlo in nama tako prihranil dolgo pot nazaj v Solčavo in okrog hribov v Črno. Tresla sva se še v Črni, ko sva si privoščila zasluženo rehidracijo. In tam je padla tudi odločitev, da za danes načrtovano plezanje opustiva.

Ko sem zjutraj pogledal skozi okno in videl v nov sneg odeto vas sem bil vesel včerajšnje odločitve.

Rok & Cigi