Vse plezalne cilje, ki sva jih imela z Jurijem za iztekajoče praznične dneve, ko je bil Jurij končno prost, je onemogočilo negotovo vreme. Od Dolomitov sva se z željami nazadnje prestavila v steno Kordeževe rame, a tudi tam se nama danes ni izšlo.
Zato sem se zjutraj med rahlim rosenjem odpeljal v dolino Bistre ter na Desnem grebenu Kozje peči (III/II, 175 m) užival v pravi dušni turi. Veter je steno hitro posušil. Razen vstopne grape je celoten greben poln cvetov lepega jegliča. Ponekod sem moral prav paziti, da nisem hodil po njem.
Na vrhu Kozje peči se je skozi meglo in oblake za hip pokazala severna stena Laneža, Peca pa je bila ves čas nedosegljiva mojim očem. To je potrdilo pravilnost najine odločitve, da danes ne greva plezat.
Igor
