»Morgen rot – abend tot« se mi je motalo po glavi, ko sem se ob šestih zjutraj peljal čez Bukovnikovo sedlo v Logarsko dolino in opazoval krvavo rdeče obarvano nebo nad verigo vrhov, ki se je razprostiralo od Križevnika čez Poljske device, Ojstrico, Planjavo, Brano, Tursko goro, Rinko, Skuto, Grintovca in vse do Kočne! Če bi bil zdaj v Patagoniji, bi že lezel nazaj v šotor, saj bi v roku dveh ur gotovo scalo ali snežilo, pri nas pa se vreme ne bo pokvarilo vsaj do večera.
Seveda se je uscalo, že ob dvanajsti uri, ko sva bila ravno v najtežjem raztežaju Nejčeve smeri v Ojstrici, še sreča je tam toliko previsno, da dež ni prišel do naju. Ko sva zaključila s tem raztežajem, pa je bilo nebo zopet jasno. Zgodba se je ponovila v zadnjem raztežaju, za kar se nisva več sekirala, saj sva bila praktično že zunaj!
Plezala Luka Lindič in Grega Lačen (13.7.2017)
