Z Gašperjem sva se odločala med obiskom slapov nad Jezerskim ali v Logarski dolini. Prevagala je odločitev za slednjo, predvsem zaradi lagodnejšega dostopa ter nevarnosti plazov nad Jezerskim. Nisva bila  prepričana, da bova naletela na še varne razmere, a pogledati je bilo vendarle treba. Po Raztočniku so res tekli že pravi potočki in potoki a včeraj je bil po najini oceni zadnji dan, ko je bil še varno plezljiv. Konca tretjega raztežaja danes verjetno ni več.

V prvem raztežaju, ki ga tako dobro narejenega še nisem videl, po prihodu opazujeva štiri Štajerce, ki imajo nekam čuden sistem plezanja. Prvi varuje preostale tri hkrati. Ker imajo en cepin premalo, si ga pošiljajo po plezalni vrvi. Spoštujeva njihovo željo in voljo do plezanja, a gre vse skupaj le malo prepočasi, zato se v prvi sveči odločiva za prehitevalni pas. V par minutah so za nama.

Po prečenju nekaj tolmunčkov in nedolžnih skokov se v tretjem raztežaju pošteno namočiva, v petem pa končno naletiva na dober led brez potočkov. Sledi že 36 let stara navada rehidracije v Zadružniku v Solčavi, ki sem se ji izneveril samo zadnjič, ko sva se z Rokom vračala iz Fakinov. Roku tam pač ni všeč.

Kot vse kaže, bodo odlične G 20, ki jih uporabljam samo za slapove, zdaj počivale do naslednje spremembe agregatnega stanja vode v slapovih. Žal je sezona meni tako priljubljenega plezanja res vedno krajša.

Cigi

Priporočene objave

5.431 Comments


Objavi komentar