Po včerajšnjem hokuspokusu v zasanjani D pečini (Klemenči peči seveda) sva danes s tečajnikom Nejcem Juvanom v Kozji peči ponovila Desni greben (III/II, 170 m). Pokazal sem mu tisto navdušujoče prijetno, lahkotno, sončno, uživaško – če hočete, romantično plat alpinizma. Malo sva se učila, malo plezala, predvsem pa uživala med opazovanjem prebujajoče narave, še posebej cvetov avriklja.

V spodnjem delu stene so bili samo še listi, v srednjem delu se je že kazalo novo življenje s cvetnimi popki, proti vrhu pa je bil kak avrikelj že odprt.  S svojo toplo sončno barvo je prebudil tudi mojo notranjost in z nasmehom v srcu sem lahkotnih nog plezal proti robu stene .

Med sestopom sem še malo osvežil oznake vstopov v smeri Kozje peči, tako da jih zdaj res ne bo težko najti, če se bo sem in tja kdo morda pa le odločil za plezanje v tej steni.

Igor

167 169 170 171 172 174 176

 

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar