Vseh treh vremensko neprijaznih prazničnih dni nisem želel lenariti doma, zato sva se s Katko drugo soboto zapored namenila proti Lanežu. Tokrat je bila moja dečva za spremembo tudi plezalno razpoložena.
Ko sva se iz meglene Črne pripeljala do Bukovca sva kar zavriskala. Obetal se je lep začetek dneva in upala sva, da bo vreme zdržalo čim dlje. In je – ravno prav dolgo.
Želel sem opraviti prvo ponovitev Sončnega mrka, zato sva se navezala in zapodil sem se po prvem cugu. Po kake 30 m sem obrnil, ker je bilo po skalah za varno plezanje premalo snega, pa še ta je bil bolj moker. Za zatikanje pa ga je bilo preveč, saj bi moral kar krepko očistiti skalovje. Take potrate časa si v družbi hčerke seveda nisem privoščil.
Zato sva spremenila prvotni namen in navzgor krempila po Večerni, navzdol pa zopet po Detektivski, ki je v tistem delu Laneža pač najbolj pri roki. Ni nama dišalo, da bi gazila proti kaki bolj oddaljeni smeri.
Meni niti na misel ni prišlo, da bi se navezala, saj je Katka opravila že več zimskih vzponov in tudi nekaj lažjih slapov sva že zlezla. Ko sem bil že doma mi je pa poslala SMS sporočilo: “Če je solo brez štrika sm js danes pravzaprav prvič solirala 🙂 ” Poglej ga šmenta, tega pa nisem vedel. Moji Katarini moram tudi tukaj še enkrat čestitati za hrabro držo.
Pa lp vsem, Igor
