Simpozij višinske medicine – Watzmann 2011

Med 2. 9. in 4. 9. je v Nemčiji v Berchtesgadenskih Alpah potekal že 5. Simpozij Višinske medicine. Slovenska zastopanost na njem je pomembna, saj je prvi simpozij potekal v Sloveniji v Logarski dolini. Od takrat je dobil širše razsežnosti in ob organizaciji vsake dve leti je nemščino kot uradni jezik zamenjala angleščina. Kako tudi ne, ko pa je bila letos udeležba zelo mednarodna – preko 15 različnih držav, med njimi tudi Japonska in Filipini. Če je simpozij nastal leta 2001 na podlagi Slovensko-nemškega prijateljstva pod imenom Staničev simpozij (v spomin na velikega domoljuba in hribolazca, duhovnika Valentina Staniča), pa je danes to vedno bolj prepoznavno strokovno srečanje, ki je vsakič bolje obiskano predvsem zaradi alpikativnosti – uporabnih predavanj iz dognanj višinske medicine v praksi.
Tako so se v treh dneh od jutra do večera vrstila številna predavanja iz področij kot so: višinska fiziologija, medicina v gorskih razmerah, gorsko reševanje, poškodbe zaradi mraza,…Na simpoziju sem bil eden od petih Slovencev, ki sem predstavljal temo – omrzline pri alpinistih. Naša raziskava je zaradi izvirnosti naletela na zelo dober odmev, publika je postavila nekaj vprašanj, ki bodo koristna pri raziskavah v bodoče. Profesor dr. Mekjavič, raziskovalec z Inštituta Jožef Stefan in prof. dr. Metka Milčinski s Kliničnega centra, ki sta moja mentorja pri doktoratu, sta prepoznavni imeni v mednarodni raziskovalni dejavnosti, zato tudi mladi (kot jaz na začetku svoje znanstvene poti) po zaslugi takih izkušenih mojstrov hitreje navežemo stike z mednarodnimi strokovnjaki.
V prostem času simpozija so se nekateri učili prostega plezanja na umetni steni, največ jih je uživalo v adrenalinskem parku za kočo; jaz sem se še z enim Slovencem podal na vrh druge najvišje nemške gore Watzmanna (višina Škrlatice). Od tam se je pogled odprl na eno najvišjih sten v vzhodnih Alpah – na Watzmannovo jugovzhodno steno, ki meri spoštljivih 1800 metrov (ocena III+) odvisno od smeri). V razvedrilnem programu zaključnega večera je nastopal čarodej; kako je za skrivnost, da se eden od udeležencev simpozija ukvarja z rokohitrstvom,  izvedel organizator, je še vedno nepojasnjeno. Kakorkoli, bilo je baje nepozabno, so komentirali nekateri naslednji dan.
Čez dve leti bo simpozij v poljskem Krakovu, praktični del pa v Tatrah.
Za izvedbo letošnjega simpozija smo bili hvaležni gorski enoti nemške policije, ki nam je za potrebe organizacije srečanja za 3 dni odstopila svojo gorsko izobraževalno središče Kuerointhaus – nekakšno rezidenco gorske policije v Nemčiji. Odlična lokacija na 1400 metrih z veliko več luksuza, kot bi ga potrebovali in pričakovali od planinske koče.