Konec omejitev gibanja na mikro občine ter ugodno vreme je končno omogočilo začetek skalne sezone. V četrtek (7.5.) sva se tako s Tjašo odpravila v “domačo” Peco, kjer sva v varnem zavetju svedrovcev splezala smer Jugoslovanski prvak Brane (6b, 140m). Gre za lepo smerco v dobri skali, ki jo malo začini previsen bolder – ravno to za kar smo čez zimo trenirali 🙂
Ker je sledil lep vikend smo se s Simonom in Miho (oba APD Kozjak) že v soboto odpravili proti bivaku pod Špikom, kjer smo se naspali kot pravi frikoti (do pol 8h zjutraj), nato pa nas je prijazna skrbnica pogostila še s kavo in žganjem za katerega smo vsak po svoje ugibali kaj bi bilo. Tako smo se navsezgodaj ob pol 9h odpravili proti steni in bili vseeno prvi, za nami sta namreč primaširali še 2 navezi. Napadli smo Lijak (VI+/V-VI, 250m), ki se je izkazal za odlično, uživaško plezarijo. Vsaka čast prvim plezalcem ki so “zarinili” v najtežji raztežaj. Pod steno smo se vrnili s 4 spusti ob vrvi, turo pa kronali s čevapi v Walterju.
Ker je bila napoved tudi za nedeljo precej obetavna (vsaj za KSA) sva se z Mihom odpravila v Vežico, kjer sem imel v Akademski smeri (VII-, 200m) neporavnane račune še od lani. Na dostopu naju je sicer hladil rahel dež, kar pa naju ni pretirano prestrašilo. V smeri sva bila sama, vsega skupaj pa je bila v celotni steni le še 1 naveza v GG-ju. Uspešno splezano smer sva zaključila s pivom in golažom/joto v pri domu v Kamniški Bistrici.
