Kot sm že napiso zadnjič, sma se dans s strico odprajva na jezerski konc prekontrolirat Teranovo. Prpelava sma se do žične, se opremva ter krenva proti smeri.
Med pristopom sma zaslediva kr neki navez,ki so se vse valile proti najinemu cilju. Tk da je, glede na to, da je bva sreda, bva kr gužva. No iz vseh koncev stene je tud kr smotano pihavo, tk da so se vsipali tudi pršni plazi(či). Mavo je manjkavo pa bi obrnava. Pol ko sma pa obuva dereze, pa vzeva v roke cepine, se je pa razpoloženje kr fejst dvignavo.
Pred prvem cugo sma prehiteva eno navezo, ki se je zarad usipanja pršiča pol kr hitr obrnava. Mdva sma se pa pognava Teranovi naproti. Čez prvi skok me je glih zasul mali plaz in mi skozi ovratnik nasul fajn snega za vrat. Sm se mavo ohladiv. Pol se je tto plazenje mavo umirivo, ko sma se umaknava proti levi. Naslednja dva cuga trpijo predvsem noge, ker ju pač mrš prehodit. Cepine maš tam za okras. Zadnja prečnca, da še mavo popikaš, pol sma pa izstopva iz smeri.
Smer je zanimiva, ne pretžka pa tud ne tk lahka. Mni je bva izredno fajna, pogoji so bli pa tud odlični. Trd zbit sneg, tk da cepini držijo. Edino kar je blesavo je to, da tejko folka grta rine, pol maš pa ž kr stopnice skor skoz grta. Sam če si potrucan, je pa tud dosjt široko, da si lahk nardiš svoje špure. Neki cajta se mi je še davo pol sm se pa kr hitro pomakno nazej v “glavne tirnice”.
Pozdrav
Gašper in Blaž
