Tudi mene sta vreme in prost dan zvabila v gore. Na očaka sem se namenil že v nedeljo, pa se mi ni lubvo vstat. Zato, ne bodi len, danes. Računal sem z zimskim dostopom iz Krme, saj mi je oskrbnik dan prej rekel, da se da s smučmi od pastirske bajte dalje. No smuči sem pustil zaenkrat še v kleti, se mi jih je zdevo škoda zaradi pičle snežne odeje. Prava odločitev, saj so snežne razmere slabe. Možno je odsmučat le 300 višinskih pod Kredarico. Je pa zato pristop do Kredarice zaradi mestoma kopne steze udoben, brez tipičnega zimskega – korak naprej, pol koraka nazaj. Sončni vzhod in ostali vtisi s poti ostajajo dokumentirani v glavi in srcu, fotk ni, saj mokrota (beri švic) iPhonu ne de najbolje. Lekcija za drugič. Vzpon na vrh Triglava s Kredarice je čisto zimski. 2 bajli, dereze, čelada. Na vrhu nikogar. No, ena kavka (mimogrede, ste že videli, kako deluje na kavko košček kruha, namočen v Red Bull?). Zato pa na Kredarici večja gneča. Nekateri s kratkimi smučmi za prve občutke zime, večinoma pa peš.
Videl sem tudi shojeno od izstopa Slovenske do Kredarice. Zdi pa se mi, da sneg na severni strani še ni predelan in da se vdira. Naj bo danes bolj telegrafsko. Sledi oglas.

PS. Na sliki so plezalke, ki so mi premale (mislim da številka 41). Sem jih redko nosil. Jih oddam v uporabo članu ali članici AK Črna. Kdor prej…

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar