Trije stebri v Peci

s prvenstveno vstopno varianto.

Planjava, Skuta, Rušica, Planja in še kaj se je nama z Jurijem včeraj podilo po glavi. A ko sva popoldne zvedela, da je Raduho pobelil sneg vse do melišča, sva se odločila, da bo južno ostenje Pece za danes prava izbira.

Jurij je izbral smer Treh stebrov v vzhodnem delu južnih sten, za katero ne vema, ali jo je že kdo ponovil. Za vsak slučaj sva vzela s sabo malo več klinov, če bi se nama porodila ideja za kako novo smer.

Originalna smer vstopi na prvi steber z leve strani. Midva pa sva šla do prvega stebra po Škreblinovem žlihu z namenom, da si ogledava desno stran. Jurij se je takoj zagledal v sistem poči in žlebov in se odločil, da bova plezala tam. Že na pogled je bilo krušljivo. Od njegovega namena sem ga poskušal odvrniti, a se ni dal. Mojstrsko je opravil s 50 m zelo krušljive  Jurijeve vstopne variante (V+/IV), v kateri se tudi zanesljivega varovanja ne da urediti, zato za nama v steni ni ostalo nič.

Po precej tveganem prvem raztežaju mi niti na misel ni več prišlo, da bi še naprej iskala morebitno novo smer plezanja. S prvega proti drugemu stebru je treba po zoprnem rušnatem razu, potem pa je plezanje kar zanimivo. Na drugem stebru nisva šla desno in rahlo navzdol, kot veleva opis, ampak sva jo usekala kar naravnost proti zajedi. Vse ostalo sva plezala po opisu. Ocena smeri z Jurijevo vstopno varianto: V+/IV, I-III, 240 m).

Na koncu sem bil zelo vesel Jurijeve izbire. Lepo je včasih pokukati tudi v kako zelo redko obiskano smer. Kljub ne pretirani težavnosti za današnji čas smer zahteva zelo previden, a odločen pristop, še posebej v vstopni varianti. Ko enkrat začneš, ni več kaj mečkati.

V takih smereh se pokaže tista prava, žlahtna alpinistična duša.

Igor