V času med 24.2. in 5.3.2023 nas je pot vodila preko letališča Dunaj preko drugega največjega mesta
Gruzije Kutaisi, vse do pred hribov glavnega grebena Kavkaza, kateri meji na Rusijo in nazaj. Ob sestopanju iz letala na ravnici pred Visokim Kavkazom, je ob gruzijskih plapolalo
ogromno zastav Evropske unije, katerih pa je ob izpostavljeni cesti proti Ushguliju, zadnjemu večjemu
zaselku v gorah (najvišje ležeča vas), vse manj, nadomešča pa jih modro rumena kombinacija
…
Prevažali smo se v Mitsubishi Delici, na snežno zelo zabavnih cestah pa srečevali predvsem vozila kot
sta Kamaz in Lada Niva.
Turistično gledano se dogaja v regiji verjetno podobno kot v albanskih Prokletijah, kjer smo se leta 2007
komaj pripeljali s Puch Pinzgauer, danes pa je menda tam že asfalt. Bivali smo pod okriljem slovenke
Ane iz Guesthausa Shampriani, kjer smo jedli in pili tako dobro kot že dolgo ne.
Po severu in zahodu, je bilo treba preveriti še letošnjo zimo na vzhodu in stanje je dokaj podobno. Snega je manj kot prejšnja leta, smo pa imeli srečo da je bila pred nami obilna pošiljka – v začetku tedna
»šajba«, na koncu pa padavine. Snežna podlaga je bila precej nestabilna, videli smo kar nekaj plazov,
zato je bila izbira pravih pobočij zelo pomembna. Tako smo se, čeprav verjetno drugače kot
zamišljeno, kar nasmučali Kaja Kos, Luka Pušnik in Davo Mihev.
Kronologija škijanja
Za začetek smo v čakanju stabilizacije snega smučali na smučišču Tetnuldi, ki za 50 larijev ponuja
veliko freeride terena. Drugi dan smo od doma iskali pot proti zasneženim Koruldi Lakes pod Ushbo
(4700m) dan je bil zelo sončen, mi pa nevajeni poznih in obilnih zajtrkov. Tretji, zopet sončen dan
smo se odpravili na Geoland 1:50000 zemljevidu neimenovan, a precej oblegan vrh (3067m) v
Lamaliale range, v družbi domačinov Emzota in Mateta, kjer smo nekateri zgornjo flanko smučali
dvakrat. Tudi tu smo štartali pozno, kar je ugodno zaradi odjuge skorje nižje ležečih predelov,
neugodno pa zaradi višjih temperatur, a sneg višje se ne da. Četrti dan smo obrnili na enem izmed
predvrhov v Maphkrani range in smučali tako fajn uležan pršič, da smo zgornjo flanko zopet ponovili.
Peti, po planu za rest day predviden dan, sva Kaja in Davo z šoferjem Emzotom odšla proti Lailla Pass-u
(3010m), naletaval je nov sneg, vidljivosti v krnici ni bilo nobene, tako da smo zaradi plazovne
nevarnosti nekje nad polovico obrnili. Šesti dan smo vsi skupaj znova smučali svež powder na
smučišču Tetnuldi, vmes je obstala sedežnica in 45min smo čakali kaj bo začela jt rikvervc (: Sledila je
otoplitev in zagona za zadnji dan je nekako zmanjkalo. Ko smo odhajali, je iz neba zopet začelo
postopno snežiti, na cesto v civilizacijo pa so se ob vožnji domov valile take in drugačne skale.
