Sobota se je začela tako, da sva z Lukom v ogrevalnem koraku šla proti Okrešlju. Pogovor prekine klic, da naj počakava. Nadaljujeva počasi, da naju ne zebe,’saj bosta do sonca že prišla od zadaj’. Mimo naju se odpelje ratrak, prvo vidiva zvrhane kartone zelene in rdeče embalaže, nekje umes pa dve glavi: Matej in Mili. Prej sta klicala onadva, ker načeloma smo bili zmenjeni da gremo skupaj od Doma Planincev.
Do izvira smuči spet na hrbtu.
Naključno srečamo še Keksa, Angelo in Natašo,ter na koncu celo turo izpeljemo skupaj.
Zjutraj sem sicer upal da zavijemo v Turski žleb, a bili smo na Jezerskem sedlu in še malo čez. Pogoji za smučat so bili mestoma različni,od napihanca,putra,škorje,.. Dalo pa se je na smučeh pripeljat nazaj do izhodišča.
Tudi tako je bila lepa turna tura, z razgledi na dve ledeniški dolini.
Dan pozneje sva se z Denisom dobila ob nedeljski uri pri Zadružniku, ko se skala v Klemenči peči že ogreje.
Slog na fotografiji ni pačenje, ampak posledica obiska Albarracin-a.
Nogi ne vesta kaj bi raje, pancarje in mraz ali plezalke in sonce. Tudi roke se odločajo, grife ali cepine..
Plezala sva Cvetočo(na sliki) in Frikota (zadaj), potem pa pred mrzlo senco pobegnila še daleč desno v Goot Amerika. Same lepe smeri, ki so dandanes udobno opremljene.
