Včeraj proti večeru smo se z Niko, Janom in Zdenčem še zadnjič letos odpravili v Dolomite. Plezati smo nameravali v 400 m visoki južni steni Punta Fiames, a je bilo v njej še preveč snega. Razočarni smo se danes zjutraj zapeljali do Misurine. Skoraj prepričani smo bili, da bodo v vzhodni steni Popene Basso dobre razmere. In imeli smo prav. Uživali smo na skoraj grškem soncu in v popolnem brezveterju občudovali zasnežene gore okrog nas.

017

Z Zdenčem sva ponovila klasično  Mazzoranovo smer (IV), Nika in Jan pa sta plezala Chiamami aquila (VI-) in bila navdušena nad lepim plezanjem. Za konec sta se povzpela še na enega izmed stolpov pod steno, ki jih tam res ne manjka.

Še dobro, da je Nika na robu stene našla plezalke, ki jih je tam pozabila pred dvema in pol tednoma. Razočaranje nad zasneženo steno Punta Fiames je bilo tudi zato že malo manjše. Še manjše pa je bilo po končani turi, saj smo se od Dolomitov poslovili na prijeten, topel in sproščujoč način in taki bodo do prihodnje sezone ostali tudi spomini nanje. Bolje kot spomini na sneg, vlago, premočenost, mraz in nevarnosti. Ali bi si za konec letošnjega dolomitskega plezanja sploh lahko želeli še kaj več ?!

Igor

Modra - Mazzorana, bela - smer, ki sta jo plezala Nika in Jan
Modra – Mazzorana, bela – Chiamami aquila
Vstopni raztežaj v Mazzorani
Vstopni raztežaj v Mazzorani
Kamin v tretjem raztežaju
Kamin v tretjem raztežaju
Zdenč na začetku zadnjega cuga
Zdenč na začetku zadnjega cuga
Nika med plezanjem na stolp
Nika med plezanjem na stolp
Jan v stolpu
Jan v stolpu
Arrivederci naslednjo sezono
Arrivederci naslednjo sezono

 

 

 

 

 

 

 

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar