Po vrnitvi z dopusta me je po telefonu poklical Zdenč in že po par besedah sem zaslutil, da se je imel na dopustu odlično. Svojega zadovoljstva pač ni mogel skriti, saj je poleg ostalih dopustniških radosti tudi plezal. Lepo ga je bilo poslušati, ko je tako izkušen mož z 41. letnim alpinističnim stažem z iskrenim veseljem zelenega začetnika pripovedoval o plezanju. To zmore le prava alpinistična duša, le nekdo, ki se vedno znova veseli visoke stopnje svobode daleč od vedno bolj sive in za povprečne duše nič dobrega obetajoče vsakdanjosti.
Z njegovo Cveto sta ponovila Severni greben Čuka, z Adjo sta preplezala Oliverja Dragojeviča in Oprosti mi pape, z Nejcem Grudnikom pa Šaleško smer in Raz za veliko kladivo.
Tako je malo popravil svojo letošnjo plezalno precej lagodno podobo. Ni pa še odpravil svoje lenobe in o tem sam kaj napisal na tej strani. A glede na vse, kar sva doslej v hribih doživela in preživela skupaj sem to z veseljem z njegovim žegnom storil jaz.
Bil bi prav presenečen, če bi imel Zdenč tudi kako plezalno fotko, a te seveda nima. Zato sem izbrskal dve štiri leta stari z odprave v Cordillero Blanco ob 35. letnici kluba leta 2009. Ob trenutnem (ne)dogajanju v našem klubu sta gotovo aktualni.
Igor
