Danes sem šele četrtič obiskal steno nad rudnikom v južnem ostenju Pece. Ko sem v ponedeljek proučeval, kje smo v nedeljo resnično plezali, sem poleg fotografij opravil tudi ogled stene iz doline Tople. In kot se v takih primerih rado zgodi, sem našel lepo linijo v srednjem delu stene.
Razmere v tej steni so zaradi sončne lege bolj redko primerne za plezanje. Da mi toplo sonce ne bi pobralo preveč snega sem
sevanjo odpravil kar danes. Sneg je bil zjutraj pomrznjen, večina dostopa zgaženega od nedelje, zato sem do stene potreboval le dobro uro in pol. Včerajšnje sonce je sprožilo številne plazove, zato so bile danes pri -4 stopinjah celzija razmere za plezanje odlične, saj skoraj cela smer poteka po plaznicah. Prvih 150 m je skupnih z Levim žlihom. Pri velikih stolpih sem zavil levo ter potegnil linijo naravnost proti robu stene. Kažipot mi je bil lepo oblikovan majhen stolpič tik po robom stene. Plezanje mimo tega stolpiča je tudi najzahtevnejše mesto smeri. Najbolj kočljivo pa se je bilo zbasati čez, na srečo, majhno opast na robu stene, saj je bilo tam kar strmo. Smer je visoka 370 m (+150 m po Levem žlihu), ocenil pa sem jo z M, 60-70st (30 m), ostalo 35-50 st.
Ime smeri se mi je ponudilo kar samo. Danes imamo v Črni sprejem za najboljšo alpsko smučarko pravkar končanih olimpijskih iger. In kaj drugega kot Žlih za zlato Tino ni prišlo v poštev. Bilo mi je v veliko veselje, da sem lahko njeno ime zapisal v edino koroško goro, ki je zanimiva tudi za alpiniste.
Igor