Videti je, da so vikendi rezervirani bolj za sneženje kot pa za lepo vreme, ki bi ga lahko izkoristili. Zaradi tega se z Denisom ponovno spraviva plezat med tednom (ker nama obema zaenkrat pač čas to dopušča 😀 ). V sredo ko Denis konča s faksom se odpravi proti Prevaljam kjer pobere mene in vso možno bivak opremo. Načrt je namreč, da preizkusiva zimske spalke. Ob 6 sva že pri kmetiji Bukovnik in začneva hoditi proti Raduhi. Najprej sva mislila, da bi bivakirala nekje v bližini GRS koče ampak ko vidiva kakšne so razmere si premisliva. Do GRS koče je še narejena približna gaz, potem pa izgine. Zaradi tega si tudi premisliva in se odločiva, da greva prespat v votlino v steni male Raduhe. Kajti, vsak korak danes več, je korak jutri manj… Ob pol 9 prispeva do votline, kjer si urediva ležišče in pripraviva vodo za naslednji dan. Noč je mirna, spalke pa dovolj tople, da se naspiva.
Ob 8 vstopiva v smer ZZ (II+/M5, 125m), ki jo oba že dobro poznava. Poleti je to smer v kateri te vselej spremljajo dobri oprimki in stopi. Pozimi, ko pa imaš v rokah cepine in na nogah dereze se je pa treba na določenih mestih malo bolj potrudit. Za plezanje s cepini sta zelo lepa drugi in zadnji raztežaj. V drugem raztežaju te pričaka dobra količina trav, ki jih s pridom uporabljaš. V zadnjem raztežaju pa so razpoke/luknje dovolj globoke, da se počutiš samozavestno. V prvi vrsti je bil torej cilj, da se preizkusiva v zimskem bivakiranju, ZZ pa je bil potem še pika na i.
