Toliko jih skupaj štejeva z mojo Joco in prav toliko tudi z mojim najljubšim soplezalcem, bratrancem Zdenčem. Na taboru v Paklenici sva se z Joco po skoraj 30 letih zopet navezala na vrv.  Zadnjič sva tam doli skupaj plezala 30. novembra 1981 leta. Ker Joca plezalno ni več tako aktivna, kot je bila včasih, sva jo mahnila po Severnem grebenu Čuka. Ravno prav uživaška tura za naju. Popoldne pa skok v še vedno toplo morje.

Zdenč pa me je naslednji dan povabil v Mosoraško z zagotovilom, da bo težje raztežaje plezal v vodstvu. In tako je potem tudi bilo. Zelo vesel sem, da mi je ob bližajoči 60-letnici končno uspelo preplezati tudi to smer. V Pakli sem preplezal tudi precej težje smeri, a ta sodobno opremljena velika klasika mi je bila še vedno želja. Zdenč, hvala ti.

Sicer pa je tradicionalni  vodja  Blaž za poročilo o skupnem taboru s člani AK Ravne zadolžil Boškota. Morda pa bo kaj napisal tudi še kdo drug.

Srečno, Igor

Blaž, Gašper, Boško in Zdenč v Centralne kamine, z Joco pa v S greben Čuka

Zdenč v spodnjem delu Mosoraške
Zdenč v prečnici, ki pa ni bila prava. Pripeljala naju je v Nostalgijo. Pa hajd nazaj
Sestop nazaj čez prečnico je bil kar zahteven
Po več kot dveh urah Zdenč zopet v pravi smeri
Zvečer je bilo v taboru seveda veselo

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar