Po toliko letih pa že lahko povem geslo, ki si ga tistega davnega tavžntdevetstoosnsedndst moral vedeti, če si hotel 16.septembra na fantovščino. Glasilo se je: VSAKEGA ENKRAT DOLETI IN TUDI MENE BO. In pri Bukovcu smo se zbrali vsi povabljeni, saj je bila to naša dolžnost in opravičilo ni bilo možno.
Žrtev Fika, pa je svoje vabilo sklenil takole:” Za tvoj želodec bo preskrbljeno z jedačo in pijačo, če pa misliš, da bo vsega premalo glede na tvojo navado pa si dodatek prinesi s seboj potem pa ti bomo pomagali vsi!”
Ko sem malo brskal po spominih in pisal tole, se je od nekje v moja ušesa prikradla tista lepa pesmica iz mojih gimnazijskih let Those Were the Days My Friend, ki jo je prepevala Mary Hopkin.
Pa ne pozabite na plezanje, Cigi.
5.431 Responses
Bil sme na tej zloglasni fantovščini.
V zgodnjem jutru smo se k Bukovniku pripeljali z “alpiniade” – Srečanja alpinistov Slovenskih železarn v Vratih. Zamujeno sem (smo) hitro nadoknadil(i). Žeje nismo trpeli. Fantovščino smo Fika, Grosar in jaz zaključili v nedeljo, pozno zvečer v hotelu v Črni. Kaj se je še vse dogajalo na poti od Bukovnika do Črne (pri Škrubiju, Mihevu, Pravhatu in še kje, pa naj ostane za zgodovino.
Mladinci: kaka kvalitetna fantovščina bi se spet prilegla.
Špilč
Res dobra umetnina. Vsa čast tistemu, ki ji je narisal!
Kdo med alpinisti oz. reševalci pa ima smisel in žilico za take umetnine ? Karlo vendar.