Butalska in Mišina grapa

Ker so razmere v našihi gorah slabe, mi kljub tuhtanju ni padlo kaj bolj pametnega na misel, kot da se  tretji vikend zapored  s Katko odpraviva proti steni Laneža. Danes se nama je pridružil tudi Andrej Jež iz AK Ravne.

Na turi nas je ves čas spremljala megla. Proti vrhu Butalske grape je postalo precej svetleje, a da bi nas v vetru ogreli sončni žarki smo bili le malo prenizko, saj naj bi bilo jasno nad 2200m. Tudi snežne razmere so bile zanič. Na vrhu tanka skorja, ki je med pristopom imenitno nosila težo telesa na smučeh, med sestopom pa se je predirala in padci so bili neizogibni. Izognil se jim je le Andrej, ki je na obe strani užgal pešaka in bil pri sestopu celo hitejši kot midva s Katko na smučeh.

V obeha grapah je bilo podobno. Ko smo predrli vrhnjo skorjo se je ugrezalo in mlelo pod nogami. Še bolj kot vzpon po Butalski je bil neprijeten sestop po Mišini, saj je bilo treba kar malo paziti, da se pri prestopanju na skorji z derezami nisi spotaknil in jo v plavalnem stilu ubral proti izteku grape.

Za nami so po Butalski praskali tudi turni smučarji s smučmi na nahrbtnikih. Eden je bil iz Lovrenca, ostala četverica pa je bila poparčkana in baje iz Ptuja. Kam so se namenili z Laneža pa ne vem. Verjetno proti Durcam in morda še naprej proti vrhu Raduhe.

Za prihodnji vikend pa bo res treba poiskati nadomestilo za Lanež.

Srečno, še posebej Juriju pri vzponu na Damavand, Cigi