Danes sem se odpravil v južno ostenje Pece ter v dobrih razmerah in krasnem vremenu preplezal novo smer, ki sem jo imenoval Desert (M/III/40-55 st., 280 + 140 m; višine v plezalnem vodniku so močno precenjene). Po vsem navijanju v roke v kar težkih slapovih, ki sem jih plezal letos, je bila današnja tura pravi posladek. Treba je bilo izkoristiti dobre razmere, kar v steni nad rudnikom, kjer sem plezal, ni ravno pogosto.
Na dostopu zjutraj je bil sneg pomrznjen in je v celoti nosil mojo težo. Vstopil sem po Desnem žlihu in po 140 višinskih metrih zavil proti Šodrastemu keru, ki sem ga preplezal 2009. Že takrat me je vleklo čez ker po desni strani. Danes med dostopom sem se tega spomnil in šel pogledat, kaj bom našel za desnim razom. Lahko bi po desni splezal tudi na vrh kera, pa je bilo tam preveč cretja, med katerim se je globoko udiralo, zato sem po nekaj metrih na razu prečil 15 m v desno in po lahki snežni grapi dosegel zadnjih 80 m vsepovsod prehodnega terena.
Sestopiti sem nameraval po Desnem žlihu, a močno sonce je opravilo svoje in na derezah so se nabirale ogromne cokle. Zato sem jo mahnil kar po zgornjem delu smeri nazaj proti shojeni stezi s Knipsovega sedla. Preden sem dosegel gaz, sem moral skozi približno 100 m visok pas zoprnega cretja. A vseeno bolje, kot vsak korak ali dva tolči po derezah s cepinom.
Na Peci je danes že močno dišalo po pomladi, čeprav je na veselje turnih smučarjev še dosti snega.
Igor
