Sprva nisem nameraval objaviti najinega vzpona s soplezalcem Alešem pred tednom dni. A sem po današnji turi spremenil odločitev. Sploh zato, ker opis lahko komu koristi. V tej smeri se je dogajalo menda že marsikaj. Če bi imela boljši opis, bi s smerjo opravila že v prvem poskusu. A glede na to, da sva prvič pristopila v megli in zgrešila prečko v desno (ter splezala 3 raztežaje menda neke nove smeri) je bil takrat sestop pametna odločitev.
V drugem poskusu sva se navezala na začetku drugega raztežaja, ki te pripelje v kot na peščeno gredo, ki pelje levo. Vstop v plošče desno je takoj nad dvema klinoma, ki sta v skali ca. 15 m levo od kota oz. žleba, ki razpolavlja celotno steno. Naveze, ki se zmotijo, gredo desno prehitro ( v previse) ali prepozno (vlečejo v levo cel raztežaj). Prehod je torej desno navzgor tudi po 10-15 m, kjer Mihelič pri nekem stolpiču (jaz ga nisem videl) svetuje »siten sestop« v žleb. Kolikor sem si mesto ogledal, bi bil ta sestop res zoprn, plošče, ki peljejo v desno proti žlebu nekoliko više, pa res niso ravno lahke (V), a skala je dobra. Naslednji rahlo previsen kamin sva imela moker, ostalo je kot v Miheličevem opisu. Na vrhu znamenite zajede sva v kotu, kjer lahka skalna greda pelje v desno, pustila v višini oči na levi še en klin (eden je v skali v tleh). Za izstop sva si izbrala hrapav kamin (leva od dveh možnih variant). Lepa smer na vroč poletni junijski dan, kar vsekakor odtehta relativno dolg pristop. Če kdo v smeri najde vijoličastega frenda, se priporočava.
Hvala Francu Mišu in Matjažu Šerkeziju iz GRS in AO Kamnik za koristne informacije o smeri.
Jurij Gorjanc
