Danes smo se s tečajnikoma Gašperjem Stoparjem in Primožem Toplerjem podali v dolino Malte. Preplezali smo levi krak Strannerbacha, kjer je bila gužva zaradi šole nekih nemško govorečih množic nepopisna. Sprva so nam hoteli kar prepovedati vzpon, pa smo se potem v svetovnem jeziku le malo postavili zase in si izborili plezanje. Za Primoža je bil to prvi alpinistični vzpon nasploh. Čestitam ! Z malo nezaupljivosti se je postavljal na konice derez, a je šlo vse gladko. Gašperju pa je bilo precej lažje, saj je bil to že njegov 4. ali 5. slap.

Najprej smo se namenili v Mareineira in Marimpela, pa sem zabluzil jaz, stari maček. Je.. ga, se tudi zgodi. Potem smo se preusmerili v Mittlerer Maralmfall – pa ne pretiravam, tam je bilo pol Češke (zjutraj smo bili pa prvi, evo stari osel). No, in šele nato smo se borili za pravico plezanja v Strannerbachu.

Primož je bil na koncu zadovoljen, tudi Gašper malo, in to šteje.

Sicer pa so razmere približno take, gledano z očmi izkušenega povprečnega alpinista:

Katedrala je res kar dobra,

Gamsek – prvega cuga ni; v drugega vstopiš po gredini z leve, je pa res nach etwas dunn, grta pol je pa ok,

Wintasun – kar drži mittel,

tudi za Superfeucht kar drži gut bis sehr gut,

Mittlerer Maralmfall je pa tud bol mittel ko gut, sploh desni težji krak je zgoraj še kr suhica,

oba kraka Klammafalla sta gut, Strannerbach pa ni ravno navdušujoč. Štrik in rokavice maš po drugem cugu čist mokre, štrik je pol napol zmrznjen; bolj proti vrhu plezaš slabše je.

Evo, to mamo za povedat današnji asi.

Lp

Kdo zvija štrike se seveda ve

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar