Pred kake tremi tedni se je pod Raduho potikal medved, ki pa jo je gotovo že popihal čez Olševo proti Avstriji, saj ga včeraj na Hojnikovi poti nisem srečal. To za Raduho ni nič posebenega.
Po vrnitvi k Bukovniku je beseda tekla tudi o medvedih. Rozinka mi je pripovedovala, kako so včasih poskušali uloviti nepridiprava. Skopali so globoko jamo, vanjo dali mrhovino in jo prekrili z vejami. Sledi takih “medvedjih” jam so še danes vidne na Bukovnikovem in Robnikovem vrhu. Znana metoda lova, za katero pa nisem vedel, da so jo uporabljali tudi pri nas. Tega, ali je bil tak način lova tudi uspešen, pa Rozinka ni vedela.
Si bom moral enkrat vzeti malo več časa in z Rozinko pokramljati o starih časih. Gotovo bom izvedel kup zanimivih zgodbic.
5.431 Responses
Mene novice o medvedu niso prestrašile – verjetno niti ni bil to namen 🙂 , sicer pa medvedi baje ne grejo v steno. Dans sma bva tam z Bojanom in sma našva pod Durcami spet načeto ovco. Še živo, boga srota. Vilko obveščen!
Upam, da bo Bojan o turi napisal, kot je obljubil.
Dragi Jurij, ni bil namen preplah. Če bi to bil, se sam zgodaj zjutraj v četrtek zagotovo ne bi podal po Hojnikovi poti. V osnovi sem želel sporočiti tisto “Rozinkino” lovsko taktiko.
Sem in tja je kak kosmatinec na Raduhi že tradicija. Za to bogo ovco sem danes zvedel pri Bukovcu, pa tudi za tisto ubogo kravo, ki jo je ta v bistvu lepa žival hudo poškodovala.