Za minulo soboto in nedeljo sem ob zasedenem Roku po treh tednih plezalne abstinece zaradi vremena in bolezni zaman iskal soplezalca. Pred novim delovnim tednom sem si moral napolniti plezalne baterije, zato sem si podaljšal vikend in jo danes ubral proti prostranemu južnemu ostenju Pece. Za cilj sem si izbral skrajni levi del, ki spada pod Končnikov ali Suhi vrh.

V tej steni nad bivšim rudnikom le izjemoma vsakih nekaj let kdo pleza. Želel sem opraviti prvo ponovitev Egipčanke in sestopiti po sosednjem žlihu.  Jutranji pogled iz doline Tople mi je razkril, da so v načrtovani smeri kar zahtevni zgornji skoki povsem brez snega, pa tudi v sosednjih smereh je stanje bolj klavrno. Še najbolj obetaven se je zdel Desni žlih (620m, M, 45-60 st.), zato sem se odločil zanj. Po njem sem tudi sestopil.

Mukotrpen dostop, za katerega sem namesto slabe ure porabil debeli dve in pol je bil med plezanjem hitro pozabljen, saj so bile razmere kljub žgočemu soncu kar dobre. A sem ga v razmočenem snegu zopet preklinjal na povratku do mojega “kanarčka”. Tolažil sem se z mislijo na koroške knape, med katerimi sta bila tudi moj dedi in stric, ki so pod Peco z oljnimi svetilkami in kasneje karbidovkami iskali svinec vse od časov Rimljanov naprej. Tole površinsko ritje v sončni svetlobi pač ni nič posebnega. A sem bil vseeno vesel, ko sem skozi gozd ugledal rumeno barvo mojega starega kupejčka.

Vsaj malo volje do plezanja želim tudi tistim, ki so letos pozabili na cepin in dereze. Pa srečno seveda!

Cigi

Nekje na polovici smeri
Jagrska solnica
Levo Raduha, na sredi Olševa, zadaj Grintovci
Žgalna daritev med sestopom
Dostop po nekaj 100 meterskem plazu je bil v primerjavi z ritjem spodaj prav prijeten
Navzdol pa po toboganu, ki ga je izdolbel plaz

Priporočene objave

5.431 Comments

    • Če je želja in volja gaženje najbrž ni, oz. vsaj ne bi smel biti problem. Problem je v tem, da bo zmanjkalo snega – če ga je danes na nekaterih skokih sploh še dovolj.

      Čav


Objavi komentar