V ponedeljek me je poklical zimsko – ledni navdušenec Rok in me vprašal, če bi jo v četrtek mahnila kam v hribe. Ker še nisem pokuril vsega letošnjega dopusta sem bil takoj za. Pa tudi od sveta sva se želela posloviti v stilu.

Ker razmere za plezanje niso ravno navdušujoče, sem v sredo poklical Dava in ga povprašal o stanju nad Jezerskim. Plezal je Teranovo smer in naju navdušil z novico, da je super narejena. Sicer pa v tistem koncu Sinjemu slapu manjka še precej ledu nad gredino (včeraj so ga kljub temu plezali – vsaj ena naveza), Vikijeva sveča se je komaj začela delati, presenetljivo pa Ledinca zgledata dobro, če ne že kar prav dobro narejena (vsaj to, kar se vidi od spodnje postaje žičnice). Pa tudi v Makekovi Kočni na področju Čedce bo ob primernih temperaturah kmalu, če že ni ? Tako se pač vidi od trgovine Jezerjan.

Ker je imel Rok včeraj zjutraj še nekaj službenih obveznosti sva v dolino Ravenske Kočne krenila bolj pozno in se urico prej, preden so zvonovi na Jezerskem odbili poldne podala proti vstopu. Razmere v smeri so res super in navdušenju ob prvem pikanju v tej zimi ni bilo konca. Se pa v raztežaju nad grapo po še kaki navezi  na enem mestu utegne plezanje malo otežiti.

Na Vadinah Rok ni bil navdušen nad ostrino mojega čaja z ingverjem, zato pa so mu bolj teknili keksi. Klobaso pa sva zašpilila že v temi pri velikem balvanu pod vstopom v smer.

S Polane sva se odpeljala vsak v svojo smer v upanju,  da danes le ne bo konec sveta in bomo lahko še dolgo plezali.

Cigi

Priporočene objave

5.431 Comments


Objavi komentar