Po trikratnem obisku Karnijskih Alp, ki sva jih z Zdravčem obiskala avgusta, smo se tretji teden zapored odpravili še v Dolomite.
V soboto proti večeru me je poklical meni posebno drag soplezalec Zdenč, s katerim se že slabih štirideset let včasih bolj, drugič manj pogosto navezujeva na plezalno vrv. Letos ni uspel prav dostikrat obiskati gora in ker so ga pred prihajajočo zimo zasrbeli prsti me vprašal, če bi morda imel čas za Dolomite. Za hribe imam (skoraj) vedno čas in tudi nekaj prihranjenega dopusta za lepe jesenske dneve. Dogovorila sva se v par sekundah. Ko sem to sporočil Niki je ustrelila kot iz topa : Jes grem zravn ! A tokrat ni imela sreče pri iskanju soplezalca, zato sva se včeraj zgodaj zjutraj odpravila sama in izkoristila dan brez padavin.
Plezala sva v Piccolo Lagazuoi eno najbolj uživaških smeri v tej steni – “Via del Buco” (IV, 250 m; zanimivo je, da ne vedo, kdo jo je plezal prvi). Skala je seveda imenitna, plezanje lepo, čeprav moram priznati, da sem glede na vse prebrano le malo več pričakoval. Za izstop plezalci danes večinoma uporabljajo levo variantao, ki je precej lažja od originalne. Tudi midva sva ubrala to pot, ki je pravzaprav zelo logično nadaljevanje spodnjega dela smeri in zato popolnoma nič ne pokvari celostnega vtisa. Verjetno se je navidez odurna rumena stena na levi prvim plezalcem zdela prezahtevna, v resnici pa ponuja presenetljivo lep prehod. Tisti originalni izstop se bolj prilega sistemu kaminov na desni.
Načrtovano dvodnevno plezanje sva žal zaključila že po prvem dnevu , saj za danes obljubljajo občasen dež, potem pa bo dva dni snežilo. A Dolomitov za letos še nisva čisto odpisala. Zagledala sva se v Punta Fiames in tam našla lušno smer tudi za Niko. Do njenega odhoda v Mehiko je še kar nekaj časa zato ne kaže dokončno obupati. Dokler se da plezati v južni steni Kordeževe rame se da plezati tudi v južni steni Punta Fiames, sva včeraj ugotavljala z Zdenčem.
Morda pa se bo Kralj Matjaž le toliko predramil, da bo pred pravo zimo še uredil plezalne pogoje na Peci, ki jih bomo mi seveda izkoristili za plezanje nad Cortino.
Igor
