Šel sem pogledat, koliko snega je zapadlo na naši Raduhi in po gneči na nepalskih treking poteh poiskat malo miru in samote.
Sneg se začenja na travniku pod planinskim domom. Do GRS bajte se ga je nabralo že dobrih 15 cm. Nižje, tam nekje do 1500 m je bil sneg moker, ponoči pa je zmrznil in lepo nosi človekovo težo. Višje je padlo vsaj še enkrat toliko suhega snega, zato sem mestoma kar pošteno gazil.
Sprva sem nameraval v Lanež, ker pa je bilo snega dovolj, sem se odločil za Veterne. Vstopil sem po varianti z Rjavega plazu. Na robu stene mi je višinomer pokazal 245 višinskih metrov. V vstopni varianti sem kar pošteno gazil in se tu in tam basal čez zasneženo cretje, v Veternih pa je bilo precej bolje, saj so že potegnili ozki plaziči.
Da sem si dušo malo privezal z bolj konkretnim plezanjem sem vršno steno naskočil kar naravnost, desno od običajnega prehoda. Ker sneg ni kaj prida držal, trava, kjer sem lahko prišel do nje pa tudi še ni zmrznjena, je bilo veliko zatikanja po skalah, večinoma kar bolj na slepo. Ko sem izbral dereze G 20 z enim zobcem spredaj sem se zelo dobro odločil.
Po turističnem živ žavu na nepalskih poteh na turi nisem srečal nikogar, zato sem se naužil miru in samote za nekaj tednov nazaj. Poln veselja, ki mi ga podobne ture vedno nudijo obilo, sem se vračal proti Bukovcu. Doma pa sem si zapisal svojo 70. letošnjo alpinistično turo. Namesto Ama Dablama so se na tem mestu znašle kar priljubljene Veterne police v domači Raduhi. Tudi prav !
Ne bi si mogel izbrati lepšega praznovanja svojega 63. rojstnega dne.
Igor
