Danes sem se namenil pogledati razmere v domači Raduhi. Vse je bilo glede na trenutno vreme po pričakovanjih, se pravi slabo, zato sem se odločil za Veterne police. Malo preden sem zavil proti vstopu srečam planinca iz žocpaharske strani, ki se je vračal po zavarovani poti. Na vrh se je namenil kar brez derez in cepina, a so grape, ki jih moraš prečkati tako trde, da si tega ni upal. Zato se je obrnil in jo mahnil proti vrhu čez Durce. Pameten mož !
Ko sem nameraval zagaziti proti vstopu se mi je kar nasmejalo. Takrat še neznani Božiček mi je pustil lepe stopnije. Vedel sem le to, da je moral imeti hudimano dolge noge, saj sem se moral večkrat pošteno potruditi do naslednje stopnije, marsikatero pa sem usekal tudi vmes. V Veternih sem pričakoval zelo močan veter in nisem bil razočaran. Razmere za plezanje pa zanič – ampak saj to sem vedel že prej.
Med sestopom sem malo pod Durcami srečal nekdanjega dobrega alpinista, zdaj reševalca Milana s smučmi na nahrbtniku in njegovega psa. Pri GRS bajti pa Keksa na sprehodu s svojo družinico. Pa to še ni bilo vse. Pred kočo v Grohotu sem naletel še na ravenskega Mihana, ki tam preživlja praznične dneve. Povedal mi je, da je bil tisti neznani Božiček včeraj naš dolgonogi Mencingerjev Iztok.
Pa prijetne praznike vam želim, Cigi
